Soto?ja

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave? Preverjamo, kako daleč so dela na slovenski turistično izobraževalni kmetiji v Gorskem kotarju, vredni več kot milijon evrov. Gostimo ravnateljico dvojezične osnovne šole v Števanovcih Agico Holec, dejavno porabsko Slovenko, ki je za svoje delo dobila spominsko plaketo Avgusta Pavla, in prisluhnemo novi rezijanski pravljici. 50 let po Zverinicah iz Rezije je nastala slikanica Ta Ladinina lisica s 14 novimi pravljicami. Napisala jih je Catia Quaglia, lektorirala pa še ena dejavna rojakinja Luigia Negro. In kako je danes z rezijanskim narečjem, koliko ljudi ga še govori?   Foto (Mateja Železnikar): razstava ilustracij Urše Volovšek iz slikanice Ta Ladinina lisica na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu v Ljubljani

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju? Ustavimo se na Trgu Evrope, ki so ga odprli tik ob carinarnici v avstrijski Radgoni in bo, tako kot Most prijateljstva, še bolj povezal obe Radgoni. Gorica in Nova Gorica, povezani mesti, pa je naslov novega vodnika po obeh Goricah. Avtor Andrea Bellavite je prepričan, da mora biti evropska prestolnica kulture tudi prestolnica sprejemanja in sobivanja. V Dolini pri Trstu preverjamo, kakšno je vzdušje na tokratni Majenci. Kaj pa so Okamenki? Tako je svojo razstavo likovnih del v Slovenskem domu Lipa v Monoštru naslovila Tatjana Mijatović. In kaj razstavlja? Prisluhnite! Foto(Silva E

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja. Se na avstrijskem Koroškem pri dvojezični vzgoji in izobraževanju obetajo pozitivne spremembe? Kaj se dogaja po zadnji seji Foruma za dialog, pojasnjuje Nanti Olip, vodja sosveta slovenske narodne skupnosti, ki deluje pod okriljem urada zveznega kanclerja. Z doktorico Barbaro Riman, vodjo reške enote Inštituta za narodnostna vprašanja, se pogovarjamo o pouku slovenščine v hrvaških osnovnih in srednjih šolah ter možnostih za širitev. Pri najdejavnejšem porabskem slovenskem društvu - društvu upokojencev - pa preverjamo, ali so se vrnili v ustaljene tirnice. Kaj se dogaja z mlajšimi člani? Delajo, pravi predsednica Marijana Fodor. 

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser. Kako pa je z uresničevanjem zahtev koroških Slovencev? Kaj si lahko obetajo na področju dvojezičnega šolstva? Biti manjšina na Hrvaškem ni enostavno, pravi dr. Barbara Riman, predsednica tamkajšnje Zveze slovenskih društev. Kako pa komentira nedavne parlamentarne volitve in vlogo izvoljenih predstavnikov narodnih skupnosti? V Monoštru se pridružimo gimnazijcem na slovenskem dnevu in se s posodobljenim vodnikom odpravimo na raziskovanje Trsta in okolice. Vinko Wieser, predsednik SPD Gorjanci iz Kotmare vasi, pa pove več tudi o zemljevidih slovenskih ledinskih in hišnih imenih na avstrijskem Koroškem in portalu Flu Led. Foto (Silva Eöry): pozdrav dijakom monoštrske gimnazija na slovenskem dnevu   

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli. Tržaški Slovenci že vrsto let opozarjajo, da je v slovenskih jaslih premalo prostih mest. Napovedi, da bodo dobili svoj oddelek v novem vrtcu, pa se, kot kaže zdaj, ne bodo uresničile. Pristojni namreč trdijo, da zanimanja ni dovolj. To ne drži, odgovarjajo rojaki, ki skušajo s peticijo prepričati občinske oblasti. Spomnimo se Mitje Volčiča, legendarnega dopisnika RAI-a in politika, senatorja in evropskega poslanca, ki se je med drugim trudil za približevanje Slovenije evropski uniji. Iz ozadja je naslov njegove zadnje knjige, ki so jo prevedli v italijanščino, in se z njo poklonili avtorju tudi v rimskem senatu. Koroški slovenski režiser Marjan Štikar pa je pred 30 leti ustanovil Teater Trotamora, da b

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah. Rojakom na Hrvaškem naj bi pri učenju slovenskega jezika v prihodnje pomagali s skladom, obljublja pristojni minister Arčon. Kaj pa odprtje konzulata na Reki? Pridružimo se koroškim Slovencem, ki so 50-letnico neprekinjene lutkovne dejavnosti in s tem tudi svojega upora praznovali še v Ljubljani. Povabimo vas v Šentjakob v Rožu na predstavo Butnskala Teatra Trotamora in si skupaj z mladimi porabskimi rojaki ogledamo Hišo eksperimentov, znanstveni muzej iz Ljubljane, ki se je s svojo mobilno dejavnostjo ustavil v Števanovcih.   Foto (Mateja Železnikar): Iz jubilejne predstave Mrličožerec skupine Lutke Mladje v Ljubljani

Preverjamo, kaj za Slovence v Italiji dejansko pomeni določilo, da bo morala prihodnja volilna zakonodaja upoštevati pravice jezikovnih manjšin. Kakšen odnos ima hrvaška vlada do manjšin, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, ki se na prihajajočih volitvah vnovič poteguje za poslansko mesto v saboru. Minister za kohezijo Aleksander Jevšek porabskim Slovencem zagotavlja hitro odpravo administrativnih ovir pri zagonu novih projektov. Kabaret Realisti, s katerim se je na tednu slovenske drame v Kranju predstavil celovški Teater Rampa, pa nas opominja, da so stereotipi stalnica naših življenj. Toda, dokler se lahko smejemo samim sebi, ni še vse izgubljeno.  

Na koncertu so nastopile Dečle Danice, ženski zbor leta 2023, dekliška vokalna skupina Jamzi iz Celovca, ki je dobila najvišjo oceno na deželnem zborovskem tekmovanju, mladinski zbor Slovenske gimnazije, skupina Sweethearts iz Dobrle vasi, Lipov cvet iz Velikovca, skupina Sanje iz Suhe ter pevke Voxon glasbene akademije iz Pliberka. Iz Slovenije je v Celovec prišel večkrat nagrajeni dekliški zbor gimnazije Celje – center, iz Gorice pa mladinski mešani zbor Emil Komel, dobitnik najvišjih priznanj v Italiji in Sloveniji. Eden od vrhuncev je bil nastop zbora Mladina poje, ki se je predstavil tudi s posodobljeno ljudsko Dekle na vrtu, in priredba pesmi skupine Bališ Živ tvoj dan, ki so jo zapeli združeni zbori in skupine. Prisluhnite kako je zvenela posebej mladostna Koroška poje!   Foto(Novice.at): Zbor Mladina poje pod vodstvom Lucije Haab na Koroška poje 2024

Ustavimo se v Gropadi, kjer tamkajšnje kulturno društvo Anakrousis intenzivno pripravlja festival Vokalna eksplozija. »Če želite, da zavest vam ne usahne, jezik materin vsi k srcu si jemljite,..« ob koncu monodrame zbrano občinstvo nagovori Pokržnikov Luka. Gre za predstavo Lare Vouk, ki so je prevzele misli avtorja Janka Messnerja, znanega koroškega slovenskega literata in aktivista. »Kava povezuje, poezija poveže. Litera po našen« pa je bil naslov prireditve, ki so jo ob svetovnem dnevu poezije pripravili v Monoštru. In kako zveni litera po porabsko?   Foto (Mateja Železnikar): Lara Vouk kot Pokržnikov Luka v galeriji Družina ob koncu prvega dela letošnjih Koroških kulturnih dni v Ljubljani

Tovrstno goriško združenje se ponaša z evropsko prestolnico kulture, ki jo bosta prihodnje leto skupaj pripravili Nova Gorica in Gorica. Zanima nas, kakšne priložnosti ta projekt (EPK Go2025) prinaša mladim, koliko so vključeni vanj in kaj pričakujejo. O tem so razpravljali tudi na Forumu idej.  Fakultete na Reki krepijo sodelovanje z ljubljansko univerzo. Zanimanje za študij slovenščine je vse večje, zato ga skušajo še okrepiti in tako usposobiti tudi več učiteljev slovenščine na Hrvaškem. Teh namreč primanjkuje. Toda to so, pravi dr. Klemen Lah, sladke skrbi. K razvoju porabske literature pomembno prispevata knjižna zbirka Med Rabo in Muro in literat Štefan Kardoš. Njegov roman Stric Geza pripoveduje je najnovejše delo, ki je izšlo v tej zbirki, pri kateri sodeluje tudi Zveza Slovencev na Madžarskem. Povabimo pa vas tudi na razstavo del koroškega slovenskega umetnika Karla Vouka Skrito in razkrito,

Ti so občinstvo v Celovcu navdušili tudi z zborom, oblikovanim prav za to priložnost. Pa je bilo to res njihov edini nastop, sprašujemo Kristino Kragelj, zadolženo za glasbo pri KKZ. Posvetimo se podjetnim rojakinjam s Proseka in Kontovela, ki so v preteklosti s cvetjem skrbele tudi za dvig samozavesti narodne skupnosti. "Rožnarcam" so se rojakinje zdaj poklonile z razstavo. Na pravljičnem večeru za odrasle v Hiši jabolk na Gornjem Seniku pa se pridružimo občinstvu vseh generacij, ki so prisluhnili pravljicam v porabskem in prekmurskem narečju. Tovrstni večeri postajajo vse bolj popularni.   Foto(z razstave): rožnarce v Trstu

Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev. Skupno na poti so naslovili projekt, ki se je začel s predavanjem o kolektivnih travmah in odprtjem razstave Prisiljena pot. Kako pa je z raziskovanjem tega pregona? Odpira se še veliko vprašanj, pojasnjuje doktorica Marija Wakounig, ena od naših sogovornic. Besede ne ubogajo več je naslov albuma in knjižice – knjigozvočnice -, s katero se je tržaška glasbenica Andrejka Možina poklonila slovenskim pesnicam v Italiji. Nestrpno čaka na prvo predstavitev in odziv samih pesnic, pravi skladateljica, vokalistka in violončelistka, ponosna, da je uspela izpeljati zahteven projekt. Urednik Franci Just, ki je postavil temelje za sodobno literarno ustvarjanje porabski

Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.Na proslavi, ki je bila poklon izročilu Terskih dolin, sta bila za izstopajoče delo na kulturnem področju nagrajena Rezijanka Luigia Negro in goriški rojak Franko Žerjal. Koroški Slovenci s predstavo Mrličožerec praznujejo 50-letnico neprekinjenega lutkovnega delovanja. Zasluge za to imajo Lutke Mladje Koroške dijaške zveze, v kateri se tako že pol stoletja borijo proti asimilaciji. Ustavimo se pri rojakih na Reki, kjer v društvu Bazovica s počitniškimi delavnicami skrbijo za podmladek, in vas povabimo v Küharjevo spominsko hišo, etnološki muzej, ki s svojimi programi skrbi za povezovanje porabskih rojakov. Foto (USZS): Gregor Šuc, Vesna Humar, Ksenija Dobrila, Aleš Musar,

Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?Martina Šolc je vzgojiteljica v dvojezični večstopenjski šoli v Špetru in strokovnjakinja za poučevanje slovenščine najmlajših. Metode so različne, pravi, najpomembnejši pa je prav vzgojitelj. Zdravko Haderlap je vsestranski koroški slovenski umetnik, ki v svoje projekte aktivno vključuje tudi mlade. Brez njih ni trajnostnega razvoja, opozarja. Slovenci na Hrvaškem – gospodarski, znanstveni, kulturni in duhovni prispevki je naslov nove monografije o sledeh, ki so jih rojaki pustili pri naših južnih sosedih. Gre za četrto tovrstno monografijo, ki jo je izdal Slovenski dom Zagreb. Avtorja Filip Škiljan in Vlatka Dugački sta vanjo vključila skoraj 300 biografij, tudi sodobnike. Prepričana sta, da njuno delo še

Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji. Nova Gorica in Gorica bosta čez leto dni postali evropska prestolnica kulture, ki naj bi mesti še tesneje povezala. Koliko bo priložnosti za predstavitev pestre kulturne ustvarjalnosti Slovencev iz Furlanije – Julijske krajine in kako potekajo priprave? Odgovarja Robert Frandolič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in član sveta javnega zavoda GO!2025. Negujemo tudi pustno tradicijo. V Špetru se tako pridružimo blumarjem, pustičem, škaplačem in drugim likom na zdaj že tradicionalni (pred) pustni povorki, ki poveže vse generacije in oživi gorate Benečije.   Foto (Silva Eöry): Praznovanje slovenskega kulturnega praznika v Monoštru

S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno. O slovenskih sledeh v Gradcu pripoveduje Simon Ošlak Gerasimov, novinar slovenskega programa ORF, profesor slovenščine in ruščine ter književnik, avtor kulturno zgodovinske študije Slovenski Gradec. Brez znanja jezika tudi kulturnega delovanja ne bo, zato je ključno šolstvo, ki vzgaja mlade govorce. Svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak pojasnjuje, da je pomanjkanje usposobljenih učiteljic in učitelj

Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze. Poslanka Zelenih v avstrijskem parlamentu, koroška Slovenka Olga Voglauer se bo borila za nov mandat v državnem zboru na Dunaju. Politika je, pravi, tek na dolge proge. Skupno zastopstvo koroških Slovencev pa je neuresničena želja Karla Smolleja, nekdanjega zveznega poslanca in manjšinskega politika, ki je bil za svoje delo zdaj nagrajen še s Tischlerjevo nagrado. Porabski Slovenci želijo še spodbuditi svoj gospodarski razvoj in pri tem računajo tudi na skupni slovensko - madžarski sklad, kjer pa se zdaj zatika. O pričakovanjih več Karel Holec, predsednik državne slovenske samouprave.   Foto(Novice.at) - KAREL SMOLLE – V DUHU TISCHLERJA - karikatura Mirko Malle

Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih? O tem državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, in Robert Frandolič, predsednik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta. Z direktorjem Razvojne agencije Slovenska krajina Tomažem Kovačem se pogovarjamo o gospodarskem razvoju Porabja. Gostimo učiteljico slovenskega pouka na Hrvaškem Romano Turkušić Škrab, ki je v reški Bazovici prevzela poučevanje najmlajših, in se ustavimo v Šentjakobu v Rožu, kjer so se s koncertom »Ano štimo sem jes slišov« poklonili Lajku Milisavljeviču, etnomuzikologu, zborovodju in avtorju številnih priredb slovenskih, koroških in pesmi drugih narodov.   Foto

Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman optimistično zre v letošnje leto, saj so lani veliko naredili tako na področju šolstva kot pri gospodarskem povezovanju. Drugače je pri političnem sodelovanju, kar v volilnem letu ni najbolj spodbudno. Zanima nas, kaj se dogaja s skupnim slovensko madžarskim skladom za razvoj obmejnega, narodnostno mešanega območja. Gostimo Evo Lazar, dobitnico madžarske Nagrade za narodnosti, dologoletne predsednice odbora za šolstvo pri Državni slovenski samoupravi, in se odpravimo v Dolino pri Trstu, kjer že 145 let deluje društvo Valentin Vodnik. Eden ključnih izzivov društva je digitalizacija bogatega arhivskega gradiva. Del ga je razstavljenega do konca meseca. 

Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci. Zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss si želi, da bi zaživel skupni sklad obeh držav. Na avstrijskem Koroškem bodo mladi lahko vnovič sodelovali na natečaju pisanja v slovenskem jeziku. Kakšne so teme 14. Pisane promladi, pojasnjuje Jasna Černjak iz Volbakove ustanove, ki skupaj z obema krovnima kulturnima organizacijama pripravlja natečaj? O začetkih delovanja Krščanske kulturne zveze, ustanovljene konec leta 1953, pa pripoveduje eden od podpredsednikov zveze in predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Valentin Inzko.   Foto(Novice.at): 70. slovenski ples SPZ iz Celovca