Ambulanta 202

Če bi ga srečali na cesti, bi se vam zdel čisto običajen moški. “Pri Marfanovem sindromu lahko govorimo o prikriti invalidnosti. Navzven se nam ne vidi, da smo bolni, znotraj pa je vse narobe, saj je prizadeto vezivno tkivo, ki je po celem telesu,” pravi Simon Petrovčič, ki so mu diagnozo za Marfanov sindrom postavili ravno v obdobju, ko se je začel osamosvajati. ”Moje ambicije so bile visoke, zanimala me je mednarodna ekonomija – vedno sem si želel voditi neko podjetje, želel sem imeti srečne zaposlene.” Zaradi bolezni pa je zdaj – pri 37 letih – invalidsko upokojen, vendar to ne pomeni, da ga je bolezen omejila pri načrtih za prihodnost in da je zaprt med štirimi stenami. O bolezni odkrito govori, vodi društvo Marfanovih bolnikov in pravi, da je bolezen nekako zanj pravzaprav darilo.Simon Petrovčič o življenju z redko boleznijo - Marfanovim sindromom, družbeno odgovorni funkciji, (ne)podpori zdravstvenega sistema in želji po spoznavanju drugih kulturČe bi ga srečali na cesti, bi se vam zdel čisto običajen m

Ker se ideje devetletke, ki je obetala zgodnejši, a zato veliko prijaznejši vstop v obvezno šolanje, v praksi iz leta v leto manj uresničujejo, starši bodočih prvošolčkov vse pogosteje razmišljajo o odlogu šolanja. Kdaj je otrok zrel za vstop v šolo, so poznavanje abecede in številk, veščina zavezovanja vezalk ali potreba po plenički v nočnem času res zanesljivi kazalci za vpis v šolo ali proti njemu? Obstaja res bistvena razlika med zrelostjo fantkov in punčk? Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo "dodatno leto otroštva" in kdaj bi s takim podaljševanjem bivanja v vrtcu otroku naredili škodo? O tem sta pred časom svetovali psihologinja Tina Merčnik, ravnateljica vrtca Hansa Christiana Andersena iz Ljubljane in specialna pedagoginja dr. Vanja Kishwarday s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Ker se s tem vprašanjem prav zdaj ubada kar nekaj staršev, odgovore v Ambulanti 202 ponovno ponujamo v premislek.Kdaj je za otroka primernejše, da mu omogočimo "dodatno leto otroštva" in kdaj bi s takim p

Zdravljenje številnih vrst raka je vse učinkovitejše, nekatere postajajo skorajda kronična bolezen. Pet let po odkritju najpogostejšega raka pri ženskah, raka dojk, živi več kot 85 odstotkov bolnic, pri najpogostejšem raku moških, raku prostate, pa to število že presega 90%. Pri nekaterih vrstah raka pa kljub napredku medicine izjemno nizka stopnja preživetja ostaja stalnica že desetletja. Tak je tudi rak trebušne slinavke, pri katerem bolniki po diagnozi v povprečju živijo le nekaj mesecev, pet let po diagnozi pa živi manj kot pet odstotkov obolelih. Zato pred Svetovnim dnevom raka opozarjamo prav na to, 10. najpogostejšo vrsto raka pri nas. Bitko z njim pri nas v povprečju izgubi vsak dan vsaj en bolnik.Kljub napredku medicine izjemno nizka stopnja preživetja ostaja stalnica že desetletjaZdravljenje številnih vrst raka je vse učinkovitejše, nekatere postajajo skorajda kronična bolezen. Pet let po odkritju najpogostejšega raka pri ženskah, raka dojk, živi več kot 85 odstotkov bolnic, pri najpogostejšem raku

Po medicinski definiciji je človeško telo podhlajeno takrat, ko se njegovo "jedro", torej najpomembnejši organi, shladi na 35 stopinj. Za to pa še zdaleč niso potrebne polarne temperature zraka, človek se lahko usodno ohladi že pri stopinjah precej nad ničlo, celo v neogrevanih stanovanjih. Kljub temu pa ekstremna podhladitev lahko celo reši življenje. Kako je to mogoče, kaj se med podhladitvijo dogaja v telesu in kako podhlajeni osebi pravilno pomagati izveste v tokratni Ambulanti 202.Po medicinski definiciji je človeško telo podhlajeno takrat, ko se njegovo "jedro", torej najpomembnejši organi, shladi na 35 stopinjŠe zdaleč niso potrebne polarne temperature, človek se lahko usodno podhladi že pri temperaturi zraka precej nad ničlo, celo v neogrevanih stanovanjih. A četudi večina človeštva mraz slabo prenaša, človeško telo podhladitve bistveno lažje prenaša kot dvig telesne temperature. Zabeležen je primer Anne Bågenholm, ki je preživela, čeprav se je telo ohladilo na manj kot 14 stopinj in se je srce ustavi

Novosti, ki naj bi pripomogle k temeljitemu čiščenju čakalnih seznamov in s tem k skrajševanju ponekod že kritično dolgih čakalnih dob, je v Ambulanti 202 predstavila mag. Katarina Kralj z Direktorata za zdravstveno varstvo Ministrstva za zdravje. Uvaja se nova stopnja nujnosti pregleda, izvajalci bodo morali dejavneje sodelovati pri naročanju pacientov, ti pa bodo morali bistveno resneje izpolnjevati svoje dolžnostiTo nedeljo začne veljati kar nekaj sprememb pri naročanju in pri čakalnih seznamih v zdravstvu. Novosti, ki naj bi pripomogle k temeljitemu čiščenju čakalnih seznamov in s tem k skrajševanju ponekod že kritično dolgih čakalnih dob, je v Ambulanti 202 predstavila mag. Katarina Kralj z Direktorata za zdravstveno varstvo Ministrstva za zdravje. “S čakalnega seznama se zdaj lahko črta paciente, ki niso v zdravstvenem stanju, da bi npr. operacijo izvedli.” Informacije in pomoč pri naročanju dobite tudi prek klicnega centra eZdravje na 080 24 45.

Primer okužbe odrasle osebe z ošpicami pred dnevi je opozoril, da tudi odrasla populacija ni imuna na otroške bolezni. Koliko in kako dolgo morebitno nas cepljenje v mladosti sploh še ščiti, kako lahko svojo odpornost preverimo in kdaj je smiselno ponovno cepljenje, je povedala dr. Veronika Učakar s Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Dr. Veronika Učakar s Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje o odpornosti, cepljenju in smiselnosti vnovičnega cepljenjaPrimer okužbe odraslega človeka z ošpicami pred dnevi je opozoril, da tudi odrasla populacija ni imuna na otroške bolezni. Kot je zdaj že znano, se je odrasli moški, zaradi katerega so v ponedeljek sprožili alarm na Pediatrični kliniki, nato zadrževal še v izolskem zdravstvenem domu in na tamkajšnji urgenci, kjer so sprožili tudi vse preventivne postopke zaščite. Dr. Veronika Učakar iz Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje zagotavlja, da je cepljenje proti ošpicam uči

"Vsak, ampak vsak ponedeljek sem začenjala s hujšanjem," svoj dolgoletni boj s kilogrami opisuje Tamara Božić, "večkrat mi je uspelo zelo shujšati, tudi do 30 kilogramov, vsakič sem se zredila nazaj. Prelomnica je bila, ko je tehtnica pokazala 149.8 kilograma, ko nisem mogla prehoditi niti nekaj stopnic več in ko si zaradi debelosti nisem več mogla sama obrisati zadnjice. Takrat sem se prvič resno vprašala, ali res želim umreti ali končati na vozičku in kaj sploh imajo od mene moji bližnji?"Tamara Božić se poheca, da je s sebe stresla kilogramov za enega celega človeka“Vsak, ampak vsak ponedeljek sem začenjala s hujšanjem,” svoj dolgoletni boj s kilogrami opisuje Tamara Božić, “večkrat mi je uspelo zelo shujšati, tudi do 30 kilogramov, vsakič sem se zredila nazaj. Prelomnica je bila, ko je tehtnica pokazala 149.8 kilograma, ko nisem mogla prehoditi niti nekaj stopnic več in ko si zaradi debelosti nisem več mogla sama obrisati zadnjice. Takrat sem se prvič resno vprašala, ali res želim umreti

Vse leto smo ob četrtkih  opozarjali na pomembne zdravstvene teme in osebne zgodbe tistih, ki  jim  je bolezen  pomembno vplivala na življenje: pet oddaj je med vsemi poželo največ zanimanja.

Ko prazniki in čas pred njimi postanejo naporna preizkušnja, sprožijo pritisk, nemir in divjanje, odnesejo službene obveznosti in prinesejo praznino, ko rahljajo odnose, poglobijo tesnobo in odpirajo rane. Ko jih težko pričakujemo in komaj čakamo, da minejo.Ko prazniki in čas pred njimi postanejo naporna preizkušnja, sprožijo pritisk, nemir in divjanje“Ker smo vpeti v vsakdanjo rutino, pozabimo, kako je preživeti čas z najbližjimi. ” – Dr. Vita Poštuvan Ko prazniki in čas pred njimi postanejo naporna preizkušnja, sprožijo pritisk, nemir in divjanje, odnesejo službene obveznosti in prinesejo praznino, ko rahljajo odnose, poglobijo tesnobo in odpirajo rane. Ko jih težko pričakujemo in komaj čakamo, da minejo. “Reševanje konfliktov pri božičnem kosilu ni produktivno. Najboljše je, če to zmoremo, da vsaj takrat pustimo, da gredo konflikti mimo.” – Dr. Vita Poštuvan

Strokovnjaki opažajo, da je debelost tako med otroci kot odraslimi vedno bolj razširjena saj imamo slabe prehranske navade, gibamo pa se tudi manj kot včasih. Nezdrav življenjski slog in z njim povezana debelost povzroča tudi vse bolj pogoste motnje presnove torej metabolni ali metabolični sindrom. Te pa pomenijo velika tveganja za razvoj resnih zdravstvenih težav od bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, možganske kapi do raka. Ponazarja motnje presnove, ki lahko doleti tudi vitke ljudi, še posebno če so nedejavni in se pri njih maščoba skriva v trebušni votliniStrokovnjaki opažajo, da je debelost tako med otroki kot odraslimi vse bolj razširjena, saj imamo slabe prehranske navade, gibamo pa se tudi manj kot včasih. Nezdrav življenjski slog in z njim povezana debelost povzroča tudi vse bolj pogoste motnje presnove torej metabolni ali metabolični sindrom. Te pa pomenijo velika tveganja za razvoj resnih zdravstvenih težav od bolezni srca in ožilja, sladkorne bolezni, možganske kapi do raka. Na njegov razvo

Vsej pestrosti ponudbe mamil neštetih vrst in oblik navkljub, je alkohol še vedno najljubša droga slovenskega naroda. Tudi podatek, da vsako leto neposredno zaradi pitja alkohola umre na stotine ljudi , ne zaleže: uradno zabeležena količina popitega alkohola v Sloveniji se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenila, alkohol pa je prav letos znova dobil celoletno vstopnico tudi na športna prizorišča.Marko se je 30 let boril z alkoholom, zdaj pa pričakuje že svoj 18 cekin za treznostVsej pestrosti ponudbe mamil neštetih vrst in oblik navkljub, je alkohol še vedno najljubša droga slovenskega naroda. Tudi podatek, da vsako leto neposredno zaradi pitja alkohola umre na stotine ljudi, ne zaleže: uradno zabeležena količina popitega alkohola v Sloveniji se v zadnjem desetletju ni bistveno spremenila, alkohol pa je prav letos znova dobil celoletno vstopnico tudi na športna prizorišča. Ob vsesplošnemu odobravanju alkohola in toleranci do opijanja ob vseh priložnostih pa zgodbe o uspešnem zdravljenju ostajajo v ozadju.

V mrzlih dneh in tik pred hrupnim veselim decembrom moramo še bolj kot navadno skrbeti za svoja ušesa in sluh. Če je morda zvončkljanje in pokanje okoli nas v tem delu leta neizogibno, pa večina zvonjenje, šumenje in pokanje v ušesih podcenjuje. Saj poznate šaljivo uganko: povej mi, v katerem ušesu mi zvoni?V mrzlih dneh in tik pred hrupnim veselim decembrom moramo še bolj kot po navadi skrbeti za ušesa in sluhČe sta morda zvončkljanje in pokanje okoli nas v tem delu leta neizogibna, pa večina zvonjenje, šumenje in pokanje v ušesih podcenjuje. Saj poznate šaljivo uganko: povej mi, v katerem ušesu mi zvoni? “Različni ljudje slišijo različne zvoke. Nekateri slišijo bolj visoko frekvenčne zvoke, nekateri nizke, spet drugi slišijo šumenje. To so znaki tinitusa, ki lahko nastane iz različnih vzrokov. Večkrat nastane tudi zaradi okvare sluha, lahko pa imamo v ušesu tujek, vneto srednje uho, okvarjeno vratno hrbetnico itd. Tinitus ima veliko ljudi, 15-30 odstotkov splošne populacije.” – Nina Božani

Moški težje priznajo zdravstvene težave od žensk. Onkološko društvo OnkoMan želi med drugim moške spodbuditi k pravočasnemu obisku zdravnikaMoški težje priznajo zdravstvene težave od žensk. Onkološko društvo OnkoMan želi med drugim moške spodbuditi k pravočasnemu obisku zdravnikaOnkoMan je prvo društvo v Sloveniji, ki je prvenstveno namenjeno moškim, zbolelim za rakom. Podpora obolelim, a tudi njihovim bližnjim je osnovni namen društva, hkrati pa so si za cilj zastavili tudi povezovanje med samimi člani, tesnejše vezi s stroko, opozarjati pa nameravajo tudi na zakonske in družbene vrzeli, ki še vedno otežujejo prebolevanje te bolezni. “Moški zbolevamo pogosteje in tudi umiramo pogosteje,” pravi predsednik novega društva OnkoMan, Gregor Pirc: “Leta 2012 je zbolelo več kot 13.000 Slovencev, od tega je bilo 55 odstotkov moških. Istega leta je umrlo nekaj več kot 5.800 Slovencev, od tega je bilo odstotkov moških.” Pirc se je z diagnozo “rak” soočil pred približno 20 leti. Dobil

“Kar nekaj let potrebuješ da sploh dojameš, kako številne omejitve v življenje prinaša taka poškodba, še sedaj pa nisem prepričan, da sem jo zares sprejel” deset let po prometni nesreči, po kateri je postal tetraplegik, opisuje 27 letni Aleš Kramolc."Kar nekaj let potrebuješ, da sploh dojameš, kako številne omejitve v življenje prinaša taka poškodba, še zdaj pa nisem prepričan, da sem jo zares sprejel."Deset let po prometni nesreči, po kateri je postal tetraplegik, svojo zgodbo opisuje 27-letni Aleš Kramolc. V njej so vse podrobnosti novega življenja, od problema gibanja, samostojnosti, spolnosti in vpliva na družabno življenje. Zdaj ozavešča predvsem mlade, ki živijo v prepričanju, da se jim kaj takega nikoli ne more zgoditi: “Če bi mi še večer pred nesrečo nekdo rekel, da se mi to zgodi, bi prepričano trdil, da kaj takega ni mogoče. A se zgodi, dogaja se vsak dan in spremeni se vse, ne le življenje ponesrečenega. Za nesrečo sem bil kriv sam, ker sem bil pijan. In si sploh ne predstavljam, kako bi žive

Smrt nas vedno globoko zaznamuje. V posamezniku se prebudi množica čustev: od straha in občutka nemoči vse do jeze. Srečanje z vprašanjem smrti je že za odraslega naporno, kaj šele za otroka, ki težko razume zakaj nekoga ni več med nami, še manj pa se zaveda kaj je žalovanje in kako poteka.  Kako se s smrtjo torej soočajo otroci in kako jim pri tem lahko pomagamo, da ne bi postali pozabljeni žalovalci, ki bi posledice nedopuščenega žalovanja na svoj način nosili vse življenje.  Mateja Brežan se je pogovarjala z Martino Košar iz Slovenskega društva Hospic.Kako se s smrtjo spopadajo otroci in kako jim pri tem lahko pomagamoSmrt nas vedno globoko zaznamuje. V posamezniku se prebudi množica čustev: od strahu in občutka nemoči do jeze. Vprašanje smrti je že za odraslega naporno, kaj šele za otroka, ki težko razume, zakaj nekoga ni več med nami, še manj pa se zaveda, kaj je žalovanje in kako poteka. Kako se s smrtjo torej spopadajo otroci in kako jim pri tem lahko pomagamo, da ne bi postali pozabljeni žalovalci, ki

Po navadi slišimo, da je stalna telesna temperatura človeka 36 celih osem stopinje Celzija, vendar ni čisto takoPo navadi slišimo, da je stalna telesna temperatura človeka 36,8 °C, vendar ni čisto takoPonavadi slišimo, da je stalna telesna temperatura človeka 36,8 °C, vendar ni čisto tako. Temperaturo telesa uravnavajo živčne celice, nevroni v naših možganih – v predelu, ki se imenuje hipotalamus. To je tako imenovani termoregulacijski center, ki deluje kot termostat in ima določeno nastavitveno temperaturo. Ta pa se pri ljudeh razlikuje. Njen razpon je lahko od 36,2 °C do 37,5 °C. Ob tem moramo ločiti med temperaturo jedra oziroma našo notranjo temperaturo in temperaturo površine telesa. Merimo ju na različne načine in zunanja je navadno za pol stopinje nižja od jedrne. Znano je tudi, da se telesna temperatura med dnevom spreminja. Bazalno temperaturo si merimo vedno zjutraj, v postelji, pred telesnimi dejavnostmi in zajtrkom. Prav zjutraj je naša temperatura najnižja, med dnevom pa se viša in najvišj

Ljudje se morajo v želji po zdravju prebijati skozi množico nepreverjenih, zavajajočih, nasprotujočih si, tudi komercialnih informacij. Odslej bo v pomoč Nacionalni portal o hrani in prehrani, kjer bodo objavljene le skrbno preverjene, strokovne in nepristranske informacije. Eden od soavtorjev, prof. dr. Igor Pravst z Inštituta za nutricionistiko je odgovarjal tudi na vprašanja poslušalcev.Je himalajska sol res neprimerno boljša od običajne, eksotične jagode pa neskončen vir zdravja? Bomo z uživanjem nekega olja res dosegli neverjetne učinke in morda celo pozdravili doslej neozdravljivo? V iskanju odgovora, kaj res drži  in kaj  je zgolj plod domišljije  prodajalcev, se morajo  ljudje prebijati skozi neštete, tudi  nepreverjene, zavajajoče in nasprotujoče si informacije na spletu. Odslej  jim bo  pri iskanju verodostojnih informacij o prehrani  v pomoč  tudi “Nacionalni portal o hrani in prehrani”, kjer bodo na naslovu www.prehrana.si objavljene le skrbno preverjene, strokovne in nepristranske inf

Tudi letos se Val 202 kot medijski partner pridružuje Evropskemu  dnevu oživljanja, ki bo letos med drugim  odpiral vprašanja o tem, zakaj  tako zelo malo očividcev sploh skuša pomagati človeku s srčnim zastojem in kako  v tako usodnih trenutkih premagati hromeči strah.Več kot 100 brezplačnih tečajev TPO po vsej Sloveniji Tudi letos se Val 202 kot medijski partner pridružuje Evropskemu  dnevu oživljanja, ki bo letos med drugim  odpiral vprašanja o tem, zakaj  tako zelo malo očividcev sploh skuša pomagati človeku s srčnim zastojem in kako  v tako usodnih trenutkih premagati hromeči strah. Da bi znali pomagati, če bi bilo treba, so partnerji projekta, ob Slovenskem reanimacijskem društvu še Rdeči križ Slovenije, pa različna združenja študentov  medicine, SIM center, Koronarni klub Mežiške doline in  ZD Logatec pripravili več kot 100 brezplačnih tečajev po vsej Sloveniji. Seznam tečajev najdete tukaj! To je naša že peta akcija »Sekunde rešujejo«, oddaje iz vseh dosedanjih akcij so v arhivu.

V Sloveniji vsako leto zboli za rakom dojk skoraj 1300 žensk in približno deset moških. Rak dojk je najpogostejša oblika raka pri ženskah, a če ga odkrijemo dovolj zgodaj, imamo velike možnosti, da ozdravimo. Poleg zgodnjega odkrivanja bolezni je ključno tudi takojšnje učinkovito ter vsaki bolnici prilagojeno zdravljenje in zagotavljanje kakovostnega življenja po njem. O psiho-socialni podpori med zdravljenjem in po njem, o potrebah bolnic po vrnitvi v vsakdanje tirnice življenja in možnostih, ki jih imajo ženske za celovito, osebi prilagojeno obravnavo v Ambulanti 202. O psihosocialni podpori med zdravljenjem in po njem, o potrebah bolnic po vrnitvi v vsakdanje tirnice življenja in možnostih, ki jih imajo ženske za celovito, človeku prilagojeno obravnavoV Sloveniji vsako leto za rakom na dojki zboli skoraj 1300 žensk in približno deset moških. Rak na dojki je najpogostejša oblika raka pri ženskah, če pa ga odkrijemo dovolj zgodaj, imamo velike možnosti, da ozdravimo. Poleg zgodnjega odkrivanja bolezni je klj

Jakob Škantelj se je rodil popolnoma zdrav, pri letu in pol pa se je poškodoval v prometni nesreči. Takrat so spregledali hematom, ki je prekinil komunikacijo živcev v hrbtenjači in tako je Jakob postal tetraplegik. Drugačnega življenja kot na vozičku ne pozna, življenje pa vseeno dojema kot darilo in se vključuje v družbo. Je podiplomski študent fakultete za družbene vede in pedagoške fakultete, dejaven športnik v bocci oziroma balinanju, želi si tudi uvrstitve na paraolimpijskih igrah v Tokiu. Jakob Škantelj je govoril o tem, kako poteka njegov dan, o ljubezni do psa, potovanj in o tem, da si življenja brez športa ne predstavlja.Tetraplegik Jakob Škantelj o svojem vsakdanu, študiju, potovanjih, ljubezni do športa, predvsem balinanja, želji po nastopu na paraolimpijskih igrah in o svojem zvestem prijatelju - psu MosesuJakob Škantelj se je rodil popolnoma zdrav, pri letu in pol pa se je poškodoval v prometni nesreči. Takrat so spregledali hematom, ki je prekinil komunikacijo živcev v hrbtenjači in tako je Jak